Očetovina: resnična zgodba

Ameriški pisatelj Philip Roth (1933) je v slovenskem prostoru najbolj znan po svojih odmevnih in kritiško hvaljenih romanih, med katerimi velja izpostaviti Ameriško pastoralo, Človeški madež in Slehernika, vendar je napisal tudi nekaj neleposlovnih memoarskih knjig, ki presegajo meje tega žanra ter vstopajo v izpovedno literaturo najvišjega dometa. Knjiga Očetovina pripoveduje resnično zgodbo o enem najbolj arhetipskih človeških odnosov: očeta in sina. Sin je v tem primeru sam Philip Roth, ki se je pred leti soočil z dejst­vom, s katerim se morajo slejkoprej vsi otroci: s pešanjem svojih staršev. Potem ko je bil njegovemu očetu diagnosticiran možganski tumor, se mora Roth z nelagodnostjo na eni strani ter s sinov­sko ljubeznijo na drugi spoprijeti z vsemi fazami telesnega propadanja nekdaj izjemno karizmatičnega in kremenitega moškega. To izkušnjo pisatelj izkoristi kot podlago za tanko­čutno pripoved o človekovi ujetosti v neizmerni cikel živ­ljenja in smrti, ki v temelju določa naše bivanje. Očetovina (ta v svoji osnovi pomeni dediščino, ki z očeta preide neposredno na sina) je meditacija o bivanju in minevanju v sodobni civilizaciji. Knjiga nosi prepoznaven Rothov ustvarjalni pečat, četudi tokrat ni na delu kateri od njegovih literarnih alter egov, temveč v njej nastopajo res­nične osebe iz mesa, krvi, čustev in solz, ki jim avtor zato še toliko bolje lahko vdihne svoj pisateljski genij. Pripoved o dolgem slovesu, kakršne v slovenščini že dolgo ni bilo.