Pod svobodnim soncem

Zasnova romana je nastala po zgledih zgodovinskega romanopisja, kakršno je nastajalo v evropski literarni tradiciji; zlasti močan je vpliv Henryka Sienkiewicza in njegovih zgodovinskih romanov. Finžgar je v ospredje postavil slavno zgodovino »Slovenov«, ko se je začela njihova naselitev na Balkan in ko so živeli »pod svobodnim soncem«, hkrati pa je pripoved prepletel z ljubezensko zgodbo med glavnim junakom Iztokom, sinom staroste Svaruna, in Ireno, dvorjanko na bizantinskem dvoru. Na začetku leta 1905 je zapisal: »Namen romana bo dokazati, da Sloveni niso bili ponižne ovce, ampak junaki, zelo bojeviti. Snov bo ugodna, poleg tega bo veliko dejanja, kar ljudje zelo ljubijo…« Uspelo mu je, saj je roman z letom 1906 začel v nadaljevanjih izhajati v reviji Dom in svet. V knjigi je bil – s spremenjenim, srečnejšim koncem – prvič objavljen šest let pozneje, leta 1912. Z narodnoprebudno in obrambno idejo je v času pred prvo svetovno vojno krepil svobodomiselne ideje, takšno vlogo je ohranil tudi pozneje, delo pa je preživelo svoj čas in še dandanes navdihuje številne bralce.